Leži na trebuhu v skoraj vodoravnem položaju, le glava in prednji del trupa sta rahlo dvignjena. Vse mišice so prijetno sproščene in tople.

   Roki sta iztegnjeni naprej in držita puško v položaju za takojšnji strel. Oko je naslonjeno na rob daljnogleda. Ko pomežikne, veka nežno zaplahuta kot albatros, oko pa se ponovno odpre in okamni.

   Dihanje se umirja. Puška je vedno bolj mirna in vedno bolj natančno je usmerjena proti svojemu cilju. Topel zrak mu mirno plava skozi nosnice.

   Okrog njega je visoka trava. Tudi sam je tako opremljen, da mu z različnih delov oblačil štrlijo šopi trave in grmičja. Tako dobro je skrit, da bi se še srna spotaknila obenj, če bi v tistem trenutku slučajno stopila mimo.

   Leva roka podpira polikarbonatno oblogo nekje na sredini pod cevjo. Desna roka je naslonjena na kopito. Kazalec lahno počiva na petelinu.

   Dolg vdih in počasen izdih skozi nos. Po četrtini izdihanega zraka obstane. V pljučih je še zrak.Telo se popolnoma umiri.

   Spet dolg izdih in ponoven počasen vdih.

   Ne premika se. Na noben način se sme izdati svojega položaja.

   Sonce je visoko na nebu in meče zelo kratke sence. V daljavi se vidi puhtenje zraka s tal. Vse lenobno miglja kot pri fatamorgani.

   Vroče je, vendar je miren. Roke se mu potijo, zato si jih briše v travo in rokave.

   V dolini je še bolj toplo, tu na hribu pa prijetno pihlja.

   Za njim se dviga mogočni Nanos s televizijskim oddajnikom na vrhu. Rahel vetrič niha travo in pogled skozi njo daje občutek, da se tudi oddajnik ziblje.

   Daleč spodaj je avtocesta. Dolga in siva vitka kača, ki se v lepih in dolgih lokih vije z vzhoda na zahod. Skoraj natančno pod njim je hišica za pobiranje cestnine. Skozi daljnogled je videti tako blizu, da bi jo lahko pobožal z roko.

   V takem položaju že kar dolgo čaka. Z daljnogledom na puški opazuje promet na avtocesti in se nato ponovno osredotoči na cestninsko postajo.

   Z desne strani se proti avtocesti vije ozka stara cesta, ki pripelje iz Vipavske doline. Na tej cesti je več prometa. Tovornjaki zadržujejo avtomobile in jih silijo, da vozijo za njimi v prahu in smradu.

   Končno pripeljejo navkreber trije dolgi tovornjaki. Za njimi se črn bmw živčno prestavlja levo in desno po svojem voznem pasu. Za prehitevanje nima prostora.

   Počasi se privlečejo do cestninskih kabin. Vsak tovornjakar potrebuje nekaj dolgih sekund, da odpre okno in vzame listek.

   Bmw se ustavi in živčno čaka, preden tovornjak pred njim počasi spelje in se kmalu zatem spet ustavi. Vozniku je vroče in ima spuščena stekla. Črn naftni dim prodira v njegove nosnice.

   Spet počasen izdih. Samo četrtino zraka, ostalo zadrži v pljučih.

   Merilnik daljnogleda se ustavi na vozniku ob odprtem oknu stoječega bmw-ja. Desni kazalec nežno krči in vleče proti sebi...narahlo...še malo pokrči...

   ...in povleče...

   Visoka trava in vetrič zadušita močan pok, ki se porazgubi na vse strani pobočja. Svinčena krogla zapusti svoje varno zavetje in poleti navzdol proti avtocesti.

   Voznik neopazno omahne naprej na volan. Trije tovornjaki pred njim že peljejo po avtocesti, on pa še vedno čaka. Dva voznika za njim hupata. Uslužbenec pomoli glavo skozi okence in radovedno opazuje, kaj je narobe.

   Nihče ni slišal strela. Nihče ni videl Smrti, ki je tako neopazno prijezdila med njih in enega odpeljala s seboj.

   Zapusti zavetje visoke trave in odide. Spusti se na drugo stran Nanosa, kjer ima v gozdičku parkiran avto. Nato izgine.

   Opravil je še eno izmed nalog, ki si jih je zadal pred kakšnim dobrim mesecem dni...